• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

organíst -a m (ȋ) 

  1. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z orglanjem zlasti pri cerkvenih verskih obredih: organist je vodil tudi cerkvene pevce
  2. 2. star. orglar, orglavec: nastop znanega organista



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek