• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

orloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki hitro, dobro vidi: orlooki lovec je že na daleč opazil žival



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek