oročíti -ím tudi oróčiti -im dov. (ī í; ọ̄ ọ̑) fin. s pogodbo določiti rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: oročiti hranilno vlogo / podjetje je oročilo sredstva na tri leta
oročèn -êna -o tudi oróčen -a -o: oročene vloge
Dostopnost
Dostopnost