• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oroséti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. orositi se: čelo mu je oroselo

orosèl in orosél -éla -o: orosela šipa; oroselo oko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek