osámiti -im tudi osamíti -ím dov., osámil (ā ȃ; ī í)
1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi:osamiti bolnike z nalezljivo boleznijo; osamiti obsojenca v celici // onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi:otroka je preveč osamila; nasprotne države so jih hotele osamiti / načrtno osamiti žival / osamiti stranko od mednarodnega delavskega gibanja ločiti, odtrgati; pren. problema ne smemo osamiti
2. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki:osamiti bistvene sestavine droge; osamiti virus / osamiti snov iz alg ● knjiž. literarni zgodovinar je pesnika preveč osamil ga prikazal ločeno od družbenega dogajanja ♦ šah. osamiti kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve
osámiti se, tudi osamíti sepretrgati stike, povezavo z drugimi:po ženini smrti se je osamil; politična skupina se je s tem osamila / knjiž. včasih se človek rad osami od vseh
osámljen -a -o tudi osamljèn -êna -o:vsi ti bolniki so že osamljeni; osamljen je v celici; prim. osamljen
Dostopnost