osébnosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osebnost:

  1. a) osebnostni razvoj človeka; različni osebnostni tipi ljudi; njegov brat ima podobne osebnostne poteze; osebnostna struktura človeka / osebnostni vpliv na poslušalce / učiteljev osebnostni stik z učenci
  2. b) bojevati se za osebnostno neodvisnost ženske; osebnostne pravice / osebnostna motenost otrok
    ♦ 
    jur. osebnostna in premoženjska razmerja občanov; psih. osebnostni test test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti

osébnostno prisl.: osebnostno oblikovati učence; ekspr. osebnostno iztirjen človek; osebnostno motena mladina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek