1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta:osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo
2. v zvezi z oči, vekenanesti ličilo na veke:osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila
3. redko zasenčiti:z roko si je osenčila obraz ● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile
osénčen -a -o:osenčeni deli ploskve; njegove risbe so bile dobro osenčene; zeleno osenčene oči