oskórjiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda
 
gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati

oskórjiti se bot. dobiti skorjo: deblo se oskorji
 
med. rana se je oskorjila na njej se je naredila krasta

oskórjen -a -o: oskorjena rana; oskorjeno deblo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek