oslabéti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi
  2. 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi
    ♦ 
    lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito

oslabèl in oslabél -éla -o: okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek