1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel:izguba krvi ga je oslabila; lakota oslabi človeka / s trganjem listov so rastlino oslabili
2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti:s tem ugovorom je oslabil njihove dokaze; oslabiti napad // nav. 3. os. povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo:bolezen mu je oslabila moči; delo v neprimernih prostorih oslabi vid
oslabíti se izgubiti popolnost svojih značilnosti; oslabeti:napadi so se oslabili
oslabljèn -êna -o:oslabljeni interniranci; vrnil se je oslabljen; oslabljeno državo je bilo lahko premagati; oslabljeno telo ♦lingv. oslabljen naglas; šah. kmet je oslabljen težko ga je braniti in lahko napadati; šport. moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi v moštvu niso nastopili najboljši igralci