• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oslóna -e ž (ọ̑) 

  1. 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe
  2. 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek