osloníti oslónim stil. -ím dov., oslônil stil. oslónil (ī ọ́, í) knjiž. nasloniti: osloniti puško na deblo / osloniti glavo na roke; osloniti se na vrata / prevodi so se zelo oslonili na izvirnik / trditve je oslonil na trdne dokaze naredil odvisne od njih // na koga se boš v težavah oslonil pri kom boš poiskal, dobil pomoč, podporo

oslónjen -a -o: športna dejavnost je oslonjena na množičnost; na steno oslonjeno orodje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek