• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oslóvstvo -a s (ọ̄) knjiž. 

  1. 1. dejstvo, da je žival osel: osel se ni pritoževal zaradi svojega oslovstva
  2. 2. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost: Osel gre le enkrat na led. — Baš to je oslovstvo (O. Župančič)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek