Tipkovnice
osméliti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so me osmelile; osmelil sem se in vprašalosméliti se upati si, drzniti si: osmelil se je nasprotovati nam / nisem se je osmelil pogledati
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost