osmér -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je osmih vrst: v sprevodu stopajo osmere narodne noše
 
star. v spremstvu osmerih huzarjev osmih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek