osmerokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima osem kotov: osmerokotne ploščice na tleh / osmerokotna stavba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek