osmodíti -ím dov., osmódil (ī í) 

  1. 1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je osmodil zidove; ob sveči si je osmodil lase / strela je osmodila vrh drevesa // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je osmodila travo, žito
  2. 2. ekspr. opeči: sonce ga je hudo osmodilo
    ● 
    ekspr. pri kupčiji ga je osmodil za precejšnjo vsoto ogoljufal, prevaral; ekspr. z vso silo ga je osmodil po glavi udaril
    ♦ 
    agr. osmoditi prašiča s smojenjem odstraniti ščetine z njega

osmojèn -êna -o: osmojeni lasje; osmojeno drevje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek