osmúkati -am tudi osmúčem dov. (ú) s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukati jagode, ribez; osmukati liste z vej / martinček si osmuka kožo, ko se plazi skozi grmovje // s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: osmukati lan, stebla / ekspr. veter je osmukal drevesa
● 
ekspr. videti je, da ga hočejo popolnoma osmukati izrabiti, izkoristiti
♦ 
rib. osmukati drstnice iztisniti iz njih ikre in mleček

osmúkati se ekspr., v zvezi z ob narahlo podrgniti se: pes se ji je osmukal ob noge

osmúkan -a -o: ostanek osmukane kože; osmukane veje; osmukano brinje
 
ekspr. domov se je vrnil čisto osmukan brez denarja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek