• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

osmúkniti -em dov. (ú ȗ) 

  1. 1. s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukniti jagode, liste
  2. 2. ekspr. oplaziti, oprasniti: veja ga je osmuknila po licu / konja je osmuknil z vajetmi

osmúkniti se ekspr., v zvezi z ob narahlo podrgniti se: maček se ji je osmuknil ob noge / vsak se je osmuknil obnjo

osmúknjen -a -o: osmuknjene veje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek