osnováti osnújem dov., osnovál (á ú) 

  1. 1. knjiž. ustanoviti: osnovati društvo, stranko; na šoli so osnovali več krožkov; osnoval se je nov odbor // ustvariti: osnovati (si) dom, družino / osnovati si pojme o svetu // postaviti, utemeljiti: ta filozof je osnoval svoj nauk, nazor
  2. 2. zastar. narediti, izdelati: osnoval je podroben načrt; on že ne bi mogel kaj takega osnovati
  3. 3. zastar. prirediti, organizirati: osnovati izlet, zborovanje
    ● 
    zastar. o tem dogodku je osnoval pesem spesnil, napisal; zastar. kar je osnoval v svoji glavi, je tudi dokončal kar si je zamislil; zastar. v tem času so se osnovala nova mesta nastala, se razvila

osnován -a -o 
  1. 1. deležnik od osnovati: v mestu je bil osnovan poseben odbor; nanovo osnovana zadruga
  2. 2. v zvezi z na ki se opira na kaj, temelji na čem: teorija je osnovana na načelu enakopravnosti; delo je osnovano na ljudski motiviki
  3. 3. nav. ekspr. utemeljen, upravičen: trditev je osnovana / sum nanj ni osnovan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek