osónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz
osónčen -a -o: ustavil se je na osončeni jasi
● lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen