1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa:miza stoji v ospredju odra; ospredje ustne votline; ospredje in ozadje / ospredje nagrobnika; star. obnovili so samo ospredje hiše fasado, pročelje // prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; stopila sta nekoliko v ospredje naprej ♦vet. ospredje psa prsi s pleči in sprednjimi nogami // knjiž. kraj, prostor pred čim:ospredje hiše je zasajeno z okrasnim grmičjem
2. publ., navadno v zvezi prihajati, stopati v ospredjepostajati pomemben, pereč:gospodarska vprašanja prihajajo vedno bolj v ospredje; problem manjšin spet stopa v ospredje ● publ. postavljati v ospredje zahtevo po izobraževanju dajati prednost, poudarjati; pog. zmeraj rine v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; publ. biti v ospredju pozornosti v središču pozornosti