osredotóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 

  1. 1. povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju: poveljstvo je osredotočilo čete v bližini sovražnikovih položajev; ves kapital se je osredotočil v rokah peščice ljudi // združiti na enem mestu, usmeriti v središče: osredotočiti funkcije; njeno življenje se je osredotočilo okoli doma / osredotočiti pozornost, prizadevanje / knjiž. vsi pogledi so se osredotočili v tisto smer obrnili, uprli
  2. 2. v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: razmere so jih osredotočile na gospodarska vprašanja; popolnoma se je osredotočil na nalogo
     
    publ. osredotočiti vse napore v izgradnjo samoupravnih odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za

osredotóčiti se (miselno) se zbrati: v takem hrupu se ni mogoče osredotočiti

osredotóčen -a -o: osredotočena dejavnost; osredotočena oblast; pri tem delu je potrebna osredotočena pozornost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek