ostentatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. izzivalen, kljubovalen: njegov ostentativni odhod jih je preplašil; postavljal se je z ostentativnim zanikovanjem družbenih norm
ostentatívno prisl.: ostentativno poudarjati; mladina je ostentativno zapustila dvorano
Dostopnost
Dostopnost