• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

óstrc -a m (ọ̑) nar. vzhodno ostrina (rezila): otipala je ostrc na kosi
♦ vet. konica na grebenu plečnice pri govedu in psu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek