1. knjiž. oster, koničast vrh gore:v daljavi se bleščijo zasnežene ostrice // oster, koničast del grebena:zagledali so vrh z izrazito ostrico na južni strani
2. knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel:v njegovem odgovoru je začutil ostrico; satirične ostrice; v spisu je veliko ostric
3. star. ostrina (rezila):preizkusil je ostrico kose / iz žepa je potegnil nož z veliko ostrico rezilom ♦ bot. travi podobna rastlina s črtalastimi listi, stebelci brez kolenc in s cveti v klaskih, Cyperus; žel. priostreni del jezička kretnice, ki določa spremembo smeri vožnje