• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ostrílec -lca [lcinu̯c] m (ȋ) delavec, ki ostri kovinske predmete: nastavili so nekaj brusilcev in ostrilcev / tovarna izdeluje tudi mesoreznice in ostrilce ostrila
♦ film. član snemalne ekipe, ki skrbi za ostrino posnetkov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek