• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ostróžen -a -o prid. (ọ̑) ki ima (nadete) ostroge: ostroženi škornji
♦ bot. ostroženi venčni listi listi, ki se podaljšujejo v ostrogo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek