• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ostúden -dna -o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr. 

  1. 1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž
  2. 2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna
    ●     zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen

ostúdno prisl.: ostudno se spačiti; ostudno sladke besede



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek