• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

óstvar -ja m (ọ̑) 

  1. 1. rib. kdor lovi z ostmi: veslači in ostvarji
  2. 2. nav. mn., zool. morski členonožci s šestimi pari nog in z zadkom, podaljšanim v ost, Xiphosura: ostvarji in kačice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek