• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

osvedóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. 

  1. 1. dokazati, potrditi: s svojim delom je osvedočil njegove besede
  2. 2. prepričati: ta dogodek jih je osvedočil, da ljudje ne poznajo usmiljenja; hotel se je osvedočiti o dejanskem stanju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek