• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

osvetljeválec -lca [u̯cinlc] m (ȃ) 

  1. 1. film., gled. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem: razpisali so mesto osvetljevalca / filmski, gledališki osvetljevalec
  2. 2. priprava za osvetljevanje: namestili so močne osvetljevalce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek