ošíliti -im dov. (í ȋ) narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik

ošíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil

ošíljen -a -o: ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik
 
ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek