ošpíčiti -im dov. (í ȋpog. 

  1. 1. ošiliti, priostriti: ošpičiti svinčnik / fižolovke so že ošpičili
  2. 2. ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on ošpičil; iz hudobije sta mu jih že veliko ošpičila

ošpíčen -a -o: ošpičen svinčnik
 
ekspr. imeti ošpičen jezik biti odrezav, piker; ekspr. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek