1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:ošvigniti konja z bičem; s pasom ga je ošvignil po obrazu
2. ekspr. na hitro pogledati; ošiniti:samo ošvignila ga je in jezno odšla / z očmi je ošvignil gole stene sobe; ošvigniti koga s pogledom ● ekspr. zdel se ji je kot hrast, ki ga je ošvignila strela oplazila, zadela
Dostopnost