1. ki se da otipati:otipljiv izrastek na kosti; bula je otipljiva; to je resnica, otipljiva kakor kamen // ekspr. snoven, stvaren:poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive; zanj obstaja samo to, kar je otipljivo
2. ekspr. lahko ugotovljiv, zaznaven:prvi otipljivi rezultati, uspehi; njegov namen je otipljiv; ta napaka, razlika je prav otipljiva // prepričljiv, jasen:otipljiv dokaz, primer / otipljiv načrt uresničljiv ● ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; ekspr. v pripovedovanju je skoraj plastično otipljiv nazoren
otipljívo prisl.:otipljivo dokazovati, pripovedovati; sam.: nič otipljivega niso našli
Dostopnost