• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

otólči otólčem [ou̯] dov., otólci otólcite in otolcíte; otólkel otólkla (ọ́) 

  1. 1. s tolčenjem, udarjanjem odstraniti: otolči sneg s čevljev / otolkli so samo nekaj mernikov pšenice otepli
  2. 2. redko obtolči: otolči posodo / otolči si kolena

otólčen -a -o: ves otolčen in opraskan je prišel domov; otolčeno sadje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek