1. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje:čuti mu otopevajo; otopevati za bolečine
2. izgubljati voljo, zanimanje za kaj:po tem dogodku je polagoma otopevala; pri enoličnem delu je začel otopevati // pojavljati se v manjši meri, v manj izraziti obliki:občutek zadovoljstva je otopeval; zavest krivde mu otopeva / nasprotja med njimi otopevajo
3. redko postajati top, manj oster:rezilo začenja otopevati
Dostopnost