2. povzročiti, da postane kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje:dolgotrajna bolezen je otopila čute; alkohol mu je otopil živčevje
3. povzročiti, da kdo izgubi voljo, zanimanje za kaj:trdo življenje ga je otopilo // povzročiti, da se kaj pojavi v manjši meri, v manj izraziti obliki:dogodek mu je otopil občutek krivde / to okolje mu je otopilo vest
otopljèn -êna -o:otopljena konica; njena čustva so bila nekam otopljena