• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

otrdíti -ím dov., otŕdil (ī í) 

  1. 1. narediti, da postane kaj trdo, trše: otrditi platno s škrobom; otrditi rezilo s kaljenjem
  2. 2. povzročiti, da postane kaj manj gibljivo, manj prožno: mraz mu je otrdil prste
  3. 3. ekspr. povzročiti, da postane kdo trd, brezčuten: pogosti taki prizori so ga otrdili / prevzetnost ji je otrdila srce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek