otrébek -bka (ẹ̑nav. mn. 

  1. 1. kar se kot odvečno, neuporabno odstrani, zavrže: otrebki solate
  2. 2. redko iztrebek: bolnikovi otrebki / pobiral je konjske otrebke
    ♦ 
    vet. otrebki plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice; trebilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek