otréti otrèm tudi otárem dov., otrì otríte; otŕl (ẹ́ ȅ, á) 

  1. 1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz // narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom
  2. 2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo; otreti si zaspane oči pometi
  3. 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
    ● 
    ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek