• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

otročè -éta s (ȅ ẹ́) 

  1. 1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let
  2. 2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek