overóviti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 

  1. 1. uradno potrditi enakost ali resničnost česa: overoviti prepis, spričevalo / overoviti zapisnik // uradno potrditi sploh: overoviti oporoko
  2. 2. zastar. preveriti: vseh citatov nisem mogel na novo overoviti

overóvljen -a -o: overovljeni podpisi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek