ovésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. z obešanjem česa pokriti, prekriti, navadno v veliki, preveliki meri: prazne stene je ovesil s slikami / sneg je pokril zemljo in ovesil smreke z ivjem
  2. 2. redko naložiti, naprtiti: ovesili so mu to neprijetno pravdo
    ● 
    knjiž. ovesili so ji tatvino pripisali, prisodili

ovéšen -a -o: bila je ovešena z nakitom; drevesa, razkošno ovešena z mladim zelenjem; ekspr. nebo je ovešeno z oblaki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek