1. papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma:odpreti, zalepiti ovojnico / bankovce je zložil v pisemsko ovojnico ●ekspr. njegova mesečna ovojnica je tanka ima majhne osebne dohodke; ekspr. brez modre ovojnice ni šlo podkupnine
2. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti:ovojnice toaletnega mila / ovojnica revije je strgana
3. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje:mišice in sklepe ovijajo ovojnice // anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ:ledvična, vranična ovojnica ● knjiž. semena te rastline imajo močno ovojnico močen ovoj ♦ anat. kitna, mišična, možganska, sklepna ovojnica; biol. bakterijska ovojnica trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije; celična ovojnica zunanji, mrtvi del celice; mat. ovojnica črta, ki obdaja družino krivulj; med., vet. plodova ovojnica; zool. ovojnica pasja trakulja
Dostopnost