ozóbiti -im tudi ozobíti -ím dov., ozóbil (ọ̄ ọ̑; ī í) teh. narediti, da ima kaj zobe, zobce: ozobiti površino valja, valj
ozóbiti se, tudi ozobíti se knjiž., redko dobiti zobe: otrok se je že ozobil
ozóbljen -a -o tudi ozobljèn -êna -o: z obeh strani ozobljen list žage
Dostopnost
Dostopnost