ožgáti ožgèm dov., ožgál (á ȅ) 

  1. 1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je ožgal ostrešje / strela je ožgala drevo // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: ajdo je ožgala slana; sonce je ožgalo posevke
  2. 2. ekspr. opeči: sonce ga je pošteno ožgalo
  3. 3. odžgati: ožgati barvo z vrat
    ● 
    ekspr. ožgal ga je z jeznim pogledom na hitro ga je jezno pogledal; ekspr. konja je z vso silo ožgal z bičem udaril
    ♦ 
    agr. ožgati prašiča osmoditi

ožgán -a -o: ožgan les; od sonca ožgan obraz
 
vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek