pácka -e ž (ȃ) 

  1. 1. kar nastane zaradi (nehote) razlite tekočine po kaki površini, navadno okrogle oblike: v domači nalogi je naredil več pack / ekspr. odstraniti krvave packe madeže // packe črnila
  2. 2. ekspr. umazan človek, navadno otrok: umij se, ne bodi taka packa / kot psovka packa umazana
  3. 3. ekspr. kdor grdo, malomarno piše, riše: poglej te črke, da moreš biti taka packa
  4. 4. ekspr. malopriden, malovreden človek: bil je velika packa in falot / ni mu za pošteno dekle, rajši ima tisto packo / kot psovka spet kvanta, packa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek