páčiti -im nedov. (á ȃ) 

  1. 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: pačiti obraz, ustnice; rad se pači; pačiti se od bolečine
  2. 2. nav. ekspr. spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: pači besede; pačiti slovenski jezik / njegovega imena ne bo nihče pačil
  3. 3. prikazovati kaj drugače, kakor je: zavestno so pačili dejstva; pačiti zgodovinsko resnico
  4. 4. star. delati kaj manj lepo; kaziti: črna obveza jo je pačila / hiše pačijo okolico
  5. 5. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim popuščanjem je pačil svoje hčere

páčiti se 
  1. 1. z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: straži se je pačil; pačiti se komu za hrbtom / ekspr. to je pa res ugoden poklic, se je pačil je zaničljivo govoril
  2. 2. zastar. bahati se, postavljati se: pačili so se z učenostjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek